NOVELA ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA
Radiotelevizija Slovenija je edina javna in neprofitna medijska hiša v Sloveniji. Javni mediji so definirani kot “mediji, ki jih ustvarjajo, financirajo in nadzirajo predstavniki javnosti, za predstavnike javnosti. Niso v lasti podjetij ali države in bi morali biti svobodni političnih in komercialnih vplivov”. Ustanoviteljica RTV je Republika Slovenija in mora v skladu z Zakonom o RTV Slovenija slednji zagotavljati institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje za izvajanje javne službe.
Glede na dosedanji zakon, ki je bil sprejet leta 2005, je izbira programskih svetnikov in članov nadzornega sveta večinoma prepuščena strankarski politiki, zato ima vladajoča stranka v državi velik vpliv na izbiro vodstva RTV. Naloga programskega sveta je, da sooblikuje programske vsebine in imenuje ključne ljudi na RTV. Nad delom programskega in nadzornega sveta prav tako ni nobenega zunanjega nadzora, za svetnike in nadzornike pa ni predvidene možnosti odpoklica pred potekom njihovega mandata.
| Obstoječi zakon | Novi zakon | |
| Sprememba programskega in nadzornega sveta RTV v Svet RTV Slovenija | − trenutno je Svet RTV sestavljen iz 29 članov
− 8 jih imenujejo institucije in zaposleni (predstavniki manjšin, predstavniki zaposlenih na RTV, predlagata jih SAZU in predsednik republike) − 21 jih imenuje vladajoča politika (pet jih imenuje državni zbor na podlagi političnih strank, ostalih 16 pa imenuje državni zbor na podlagi gledalcev in poslušalcev)
|
− zdajšnji programski in nadzorni svet bi zamenjal en nadzorni organ − Svet RTV Slovenija
− sestavljalo ga bo 17 članov − imenovali jih bodo zaposleni na RTV Slovenija in javnost, ne politika − 11 bo predstavnikov javnosti (imenovali jih bodo predstavniki manjšin, predsednik republike, SAZU, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Varuh človekovih pravic in krovna organizacija invalidskih organizacij) − 6 članov bo izbranih izmed zaposlenih na RTV (5 jih bo izvoljenih, enega bo imenoval Svet delavcev RTV Slovenija) |
| Ukinitev nadzornega sveta in uvedba finančnega odbora | − nadzor nad finančnim poslovanjem izvaja nadzorni svet
− ima 11 članov − 5 jih imenuje državni zbor, 4 imenuje vlada, 2 pa sta zaposlena na RTV |
− uvedba enotnega in moderniziranega organa nadzora
− uvedba finančnega odbora, ki bo svetovalno telo sveta RTV − imel bo 5 članov, 4 bo predlagala stroka, enega pa zaposleni na RTV-ju |
| Zamenjava enega generalnega direktorja za štiričlansko upravo | − trenutno ima RTV enega generalnega direktorja | − generalnega direktorja bo nadomestila štiričlanska uprava
− upravo bo vodil_a predsednik_ca, ki ga/jo bo imenoval Svet RTV na podlagi javnega razpisa − dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika_ce − četrtega člana bodo izbrali zaposleni na RTV na neposrednih volitvah − imenovan bo tudi direktor digitalnih vsebin |
Celoten zakon je dostopen na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1cd36f33977bed2124946be72ab1fb0e2934cc8074a7e6b4510c751d5493bf7c
NOVELA ZAKONA O VLADI
Vodenje državnih organov je razdeljeno na 14 področij dela oz. resorjev, za katere so odgovorna ministrstva. V koaliciji menijo, da dosedanja organiziranost vlade ni primerna za reševanje aktualnih izzivov, zato je državni zbor 22. junija 2022 spremenil organizacijo vlade. Zaradi nestrinjanja opozicije bomo o zakonu glasovali na referendumu. Po novem zakonu bi imela Slovenija 19 ministrstev in ne več 14.
| Obstoječi zakon | Novi zakon | |
| Ustanovitev Ministrstva za okolje, podnebje in energijo | − deloma to področje trenutno obravnavata:
− Ministrstvo za okolje in prostor (področje varovanja okolja) − Ministrstvo za infrastrukturo (področje javnega potniškega prometa, trajne mobilnosti …) |
− ustanovili bi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
− namen ministrstva bi bilo preprečevanje podnebne krize in soočanje z energetsko krizo − omogočilo bi večjo energetsko samozadostnost naše države |
| Ustanovitev Ministrstva za solidarno prihodnost | − trenutno se s tem področjem deloma ukvarjata:
− Ministrstvo za okolje in prostor (s področjem stanovanjske politike) − Ministrstvo za zdravje (področje dolgotrajne oskrbe) |
− ustanovili bi Ministrstvo za solidarno prihodnost
− ZA MLADE: gradilo bo nova neprofitna stanovanja, ki bodo mladim na voljo po nižjih cenah − ZA STAREJŠE: − ustanovilo bo dnevno-varstvene centre, − zagotovilo bo oskrbovana stanovanja za prebivalce, ki zase niso sposobni poskrbeti v celoti − zagotovilo bo pomoč na domu − ZA ZAPOSLENE: prizadevalo si bo, da bodo zaposleni vključeni v lastništvo podjetij |
| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije | − trenutno to področje obravnavata:
− Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (področje visokega šolstva, znanosti in inovacij) − Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (področje tehnologije) |
− Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bi odcepili od današnjega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
− ministrstvo bo vlagalo v znanost, visoko šolstvo, inovacije in tehnologije − obstoječe ministrstvo se bo preimenovalo v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki bo pristojno za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, področje športa pa se bo preneslo na Ministrstvo za gospodarstvo in turizem |
| Dve vladni službi se bosta preimenovali v ministrstvi | − trenutno se s področjem digitalizacije ukvarjata Ministrstvo za javno opravo in Služba vlade za digitalno preobrazbo
− s kohezijsko politiko se zaenkrat ukvarja Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |
− služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se bo preimenovala v Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter s tem dobila več pristojnosti
− ministrstvo bo odgovorno za pridobivanje evropskih sredstev in skrbelo za trajnostni razvoj − služba vlade za digitalno preobrazbo se bo preoblikovala v Ministrstvo za digitalizacijo − zadolženo bo za tehnološko opremljenost in digitalizacijo celotne javne uprave |
Celoten zakon je dostopen na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/8ac5508b14b74661e84229a96c27fc4521df9e45bdf4d3669085993114fcdd55
ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Več kot petina slovenskih državljanov in državljank je starejših od 65 let, delež pa bo v prihodnjih letih še naraščal. Koalicija zato predlaga, da bi po zgledu nekaterih evropskih držav ustanovili neinstitucionalne oblike dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je sicer lani sprejela opozicija (takratna koalicija), sedanja koalicija pa je sprejela novelo, ki izvajanje zakona zamakne za eno leto, saj se ji zakon zdi škodljiv, a opozicija je vložila pobudo za referendum.
| Obstoječi zakon (oziroma zakon, ki bo v veljavi, če novi zakon na referendumu ne bo podprt) | Novi zakon | |
| Sprememba sistema dolgotrajne oskrbe | − trenutni sistem pretežno sloni na institucionalni oskrbi (oskrba v domovih starejših občanov in dnevno varstvenih centrih)
− nima sistemskega vira financiranja − 30 % sedanjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe ne bi doseglo praga upravičenosti |
− novi sistem bi bil nadgrajen z zakonsko ureditvijo drugih, neinstitucionalnih oblik dolgotrajne oskrbe
− prva oblika je asistenca na domu − druga oblika vključuje pomoč usposobljenega osebja v oskrbovanih (varovanih) stanovanjih − oblikovanje večjih bivalnih skupnosti, ki jih sestavljajo kompleksi oskrbovanih stanovanj |
Celoten zakon je dostopen na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/3823ef31bea6b3dd33901b136a340908928cc02d35b1791eba133c12f1a9d0dc
VIRI:
- 3xZA. (2022, November 18). 3xZA. https://www.3xza.si/
- Referendumi 2022. (n.d.). https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/referendumi-2022/