VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2024
Evropski parlament je pomemben prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev na ravni EU. Volivci v vseh državah članicah neposredno izvolijo poslance Evropskega parlamenta, teh je skupaj 705, ki predstavljajo interese ljudi pri sprejemanju zakonov EU in zagotavljajo, da druge institucije EU delujejo demokratično. Parlament je zakonodajalec in si s Svetom EU deli pristojnost za sprejemanje in spreminjanje zakonodajnih predlogov ter za sprejemanje proračuna Evropske unije. Nadzira tudi delo Komisije in drugih organov EU ter sodeluje z nacionalnimi parlamenti držav članic EU, ki prispevajo svoja mnenja. Vloga Parlamenta ni le spodbujati demokratično sprejemanje odločitev v Evropi, temveč tudi podpirati boj za demokracijo, svobodo govora in pravične volitve po vsem svetu.
https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl
V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija 2024.
Volilni upravičenci v Sloveniji na dan volitev glasujejo na volišču v kraju svojega stalnega bivališča. Načeloma volimo v volilni enoti, v katero spadamo. V Sloveniji je 8 volilnih enot, Maribor je sedma. Druge volilne enote so Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Celje, Novo mesto in Ptuj.
Volivci bomo leta 2024 izvolili 9 poslancev Evropskega parlamenta, enega več kot leta 2019. Na volitvah kandidirajo liste kandidatov, te pa lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na vsaki listi je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslanskih sedežev pripada Sloveniji (9).
https://elections.europa.eu/sl/how-to-vote/si/
VOLILNA KAMPANJA
Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah.
Ureja jo Zakon o volilni in referendumski kampanji (UVRK).
Načini izvajanja volilne kampanje
Izvaja se lahko na različne načine:
- s plakati,
- Lokalne skupnosti, morajo del svojih plakatnih mest nameniti vsem organizatorjem kampanje brezplačno in pod enakimi pogoji…s tem se zagotovijo enake možnosti za vse.
- Plakatiranje je mogoče tudi zunaj navedenih plakatnih mest, če se organizatorji kampanje dogovorijo z lastniki oziroma upravljavci zemljišč in drugih objektov.
- Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano.
- s predvolilnimi shodi,
- v medijih,
- televizija
- radio
- spletna mesta
- raziskave javnega mnenja…
- s soočenji,
- in drugo.
Kdaj poteka volilna kampanja?
Začne se najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Temu sledi volilni molk, ki traja do zaprtja volišč.
Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je prepovedano pozivati volivce kako naj volijo oz. izvajati volilno kampanjo. V tem času je prepovedano objavljanje raziskav javnega mnenja, lepljenja novih plakatov, itd.
Trajanje volilne kampanje za volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024
- začetek: 6. maj 2024
- konec: 5. junij 2024
Organizator volilne kampanje
Vsaka volilna kampanja mora imeti organizatorja, ki je odgovoren za zakonitost izvajanja volilne kampanje in tudi za tista opravila volilne kampanje, za katera je pisno pooblastil druge izvajalce. Organizator ne sme biti tuja pravna ali fizična oseba.
ZAKAJ NAJ VOLIM?
Volim, ker imam volilno pravico in dolžnost
Volilna pravica je temeljna pravica in temeljno načelo demokracije. Preko volilne pravice državljani vplivajo na dogajanje v svoji državi, se odločajo, kdo jih bo vodil in predstavljal. V 43. členu Ustave Republike Slovenije je opredeljeno, da ima volilno pravico vsak državljan Slovenije, ki dopolni 18 let. Ločimo aktivno in pasivno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni imeti pravico voliti, pasivna volilna pravica pa pomeni imeti pravico biti izvoljen. Za slednjo so določeni dodatni, strožji pogoji.
Volim, ker sem odgovoren.
Skozi zgodovino je bila v svetu volilna pravica odrečena večinskemu odstotku ljudi. Sprva ni bilo demokratičnih sistemom. Vodilni z absolutistično močjo so bili postavljeni glede na svojo »modro kri«, legitimnost njihove oblasti pa je bila verske narave: trdili so, da jih je na njihovo mesto postavil Bog. Z revolucijami, upori, pa tudi z razmahom industrije, izobrazbe,… se je družba postopoma spreminjala do takšne, kot jo imamo danes – do demokratične. A zgodnje demokracije niso bile niti približno podobne aktualni. Volilni cenzus je bil sprva zelo visok, vezan na spol in davke. Volili so lahko le zelo bogati moški. Dolgo so se za volilno pravico borili nižji sloji, najdlje pa so si jo poskušale pridobiti ženske. Sprva so si jo pridobile na nižjih ravneh odločanja, kasneje na vseh. V največ državah je bila volilna pravica ženskam dodeljena v 20. stoletju. Slovenke, ki so takrat bile del Jugoslavije, so volilno pravico dobile leta 1945. V istem letu so lahko prvič volile tudi Francozinje, Madžarke, Italijanke, Japonke, Vietnamke in Bolivijke.
Skozi zgodovino so se ljudje borili in borili, da bi njihov glas štel. Ravno zato moramo danes to jemati ne le kot pravico, ampak tudi kot dolžnost, kot odgovornost, saj samoodločanje še zdaleč ni nekaj samoumevnega.
Volim, ker moj glas šteje.
Slovenski poslanci v svojem petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic EU sprejemajo odločitve, ki imajo pomembne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Poslanci Evropskega parlamenta namreč izvolijo predsednika Evropske komisije, oblikujejo in sprejemajo novo zakonodajo EU, odločajo o proračunu EU, glasujejo o novih trgovinskih sporazumih ter začnejo preiskave o konkretnih vprašanjih. Oni so tisti, ki naj bi ukrepali, če jim državljani pošljejo peticijo. Poslanci Evropskega parlamenta oblikujejo našo politično in socialno agendo ter skrbijo za uveljavljanje vrednot Pogodbe o Evropski uniji. Z volitvami v Evropski parlament tako soodločamo o smeri, v kateri bo naslednjih pet let delovala evropska politika na različnih področjih, kot so, na primer, mednarodna trgovina, varnost, varstvo potrošnikov, boj proti podnebnim spremembam in gospodarstvo.
https://www.gov.si/teme/vilitve-v-evropski-parlament/
Volim, ker razmišljam s svojo glavo.
Le če oddaš svoj glas, bo upoštevan. Vodstvo demokratične države predstavlja, kot tudi odseva svoje ljudstvo. Ravno zato je ključnega pomena, da se udeležimo volitev vsi, da vsi glasujemo za predstavnike, za katere menimo, da zagovarjajo naša načela, da si za državo in družbo želijo enako kot mi. Pomembno je seveda tudi, da se pred volitvami primerno izobrazimo in seznanimo s strankami, njihovimi vrednotami in programi (glej zavihek KOGA NAJ VOLIM?). Le tako bomo lahko izbrali, kar se nam zdi najboljše.
KAKO NAJ VOLIM?
Kot državljan EU lahko glasujete v matični državi, iz tujine ali v državi EU, v kateri prebivate.
Slovenski volivci, ki glasujejo v Sloveniji
Volilni upravičenci v Sloveniji na dan volitev glasujejo na volišču v kraju svojega stalnega bivališča. Če boste na dan glasovanja odsotni, lahko predčasno glasujete na volišču, ki ga je v vašem okraju v ta namen določila okrajna volilna komisija. Volišča za predčasno glasovanje se objavijo na spletni strani Državna volilna komisija. Predčasne volitve potekajo v torek, sredo in četrtek pred volilno nedeljo. Za predčasno glasovanje ni posebnih zahtev. Volivke in volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju svojega stalnega bivališča, lahko glasujejo tudi v drugem kraju. Prošnjo za glasovanje izven kraja stalnega bivališča morajo nasloviti na okrajno volilno komisijo najpozneje tri dni pred volitvami. V vsakem okraju je vzpostavljeno t. i. volišča OMNIA, kjer lahko svoj glas oddajo volivke in volivci iz drugih okrajev.
https://elections.europa.eu/sl/how-to-vote/si/
KOGA NAJ VOLIM?
Kako so izvoljeni poslanci?
Skladno z evropsko zakonodajo morajo vse države uporabiti volilni sistem, ki zagotavlja proporcionalno zastopanost, kar pomeni, da je število izvoljenih kandidatov na vsaki listi odvisno od deleža volilnih glasov, ki jih je zbrala lista. V Sloveniji se poslanke in poslanci v Evropski parlament volijo po proporcionalnem načelu. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas). Kandidati, ki izberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev.
https://elections.europa.eu/sl/how-to-vote/si/
Kdo kandidira na letošnjih volitvah?
Kandidatke in kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na vsaki listi je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslanskih sedežev pripada Sloveniji (9). Vsak spol mora biti na listi kandidatov zastopan z najmanj 40 %. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Vse potrjene liste kandidatov bodo najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja dostopne na spletni strani Državna volilna komisija.
https://elections.europa.eu/sl/how-to-vote/si/
Vsak posameznik mora kritično presoditi kateri kandidat je po njegovem mnenju najprimernejši, da zastopa našo državo.
Povezave
Na spletni strani državne volilne komisije bodo uradno objavljeni kandidati za volitve v Evropski parlament 2024.
Državna volilna komisija (DVK) – https://www.dvk-rs.si/
Splošne informacije o Evropskem parlamentu so ti dostopni na povezavi
https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl
in več informacij o letošnjih evropskih volitvah na povezavi