Maastrichtska pogodba, uradno imenovana tudi pogodba o Evropski uniji, predstavlja začetek nove faze v procesu ustvarjanja tesnejše povezanosti narodov Evrope. V nizozemskem mestu Maastricht so jo 7. februarja 1992 podpisale države članice Evropske skupnosti, v veljavo pa je vstopila 1. novembra leta 1993. (dostopno na: https://cutt.ly/VhZvgHk, 17. 12. 2020) Pogodba je spremenila predhodne evropske pogodbe, države članice združila  v politično in pravno enoto, ter oblikovala skupnost, ki temelji na treh stebrih: Evropski skupnosti, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ). Naloge unije so zdaj bile: zagotavljanje dobrega delovanja enotnega delovnega trga, spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti, zagotavljanje nizke stopnje brezposelnosti, prav tako pa nudenje socialne zaščite ter enakost med moškimi in ženskami. Države članice so sprejele in dejavno podpirale tudi skupno zunanjo in varnostno politiko, ki temelji na varovanju skupnih vrednot, temeljnih interesov, spodbujanju mednarodnega sodelovanja, krepitvi varnosti v Uniji, razvoju in podpori demokracije ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obenem je bil cilj Unije z medvladnimi metodami oblikovati skupne ukrepe na naslednjih področjih: prehajanje zunanjih meja Skupnosti, boj proti terorizmu, kriminalu, mednarodni goljufijami ter trgovini s prepovedanimi drogami. Države članice so se odločile za pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah, prav tako pa so ustanovile Evropski policijski urad, znan tudi pod imenom Europol, s sistemom za izmenjavo pomembnih informacij med nacionalnimi policijami držav članic. (dostopno na: https://cutt.ly/IhZn0yb, 17. 12. 2020)  Poleg tega pa je Maastrichtska pogodba uvedla tudi skupno valuto evro, pristojnost EU za vseevropska omrežja, industrijsko politiko, varstvo potrošnikov, kulturo itd., nekatere institucionalne spremembe, kot so krepitev zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta, oblikovanje Evropskega nabora regij in več večinskega glasovanja, prav tako pa je uvedla evropsko državljanstvo, ki  daje vsakemu državljanu EU pravico do prostega gibanja in prebivanja v katerikoli članici Unije, udeležbe na evropskih in lokalnih volitvah, diplomatske pomoči in zaščite veleposlaništev in konzulatov drugih držav članic ter peticije in pritožbe.  (dostopno na: https://cutt.ly/VhZvgHk, 12. 12. 2020)