Ideja o združitvi Evrope je bila pogosta pri mnogih osvajalcih, ki so svoja zavojevanja opravičevali kot težnjo po povezovanju, stabilnosti in redu na celini. A v nasprotju z vizijo Evrope, ki ji vlada en sam narod ali vladar, je Evropska unija nastala v želji narediti konec pogostim in krvavim vojnam med sosednjimi državami, ki so privedle do druge svetovne vojne. (Zgodovina Evropske unije, 2020)

V letih po vojni je med državami vladalo nezaupanje. Leta 1949 so ustanovili Svet Evrope, ki je sprejel še danes veljavno Evropsko konvencijo o človekovih pravica. S povečanjem zaupanja med državami so leta 1951  Francija, Italija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska in Zahodna Nemčija ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ). Načrt za skupnost je predstavil francoski znanji minister 9. maja 1950, na ta dan danes praznujemo evropski praznik – dan Evrope. Jeklo in premog sta bili glavni surovini pri povojni obnovi, države pa so posredno nadzorovale tudi morebitno oboroževanje in tako zagotovile ohranitev miru. Ker je bilo gospodarsko sodelovanje držav zelo uspešno, so leta 1957 podpisale pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom) (Gabrič in Režek, 2012). V 60. letih prejšnjega stoletja so države članice prenehale obračunavati carino v medsebojni trgovini ter uvedle skupni nadzor nad pridelavo hrane, da bi je bilo za vse dovolj – kmalu so nastali celo presežki kmetijskih pridelkov. Narasla je tudi trgovina in industrijska proizvodnja, zato so se življenjski standardi prebivalstva močno izboljšali. Leta 1967 so se ESPJ, EGS in Euratom združile pod imenom Evropska skupnost, 6 let pozneje so se skupnosti pridružile še Danska, Irska in Velika Britanija.

Evropska regionalna politika je začela veliko vlagati v nova delovna mesta in infrastrukturo v revnejših območjih. Vpliv evropskega parlamenta se je povečal, leta 1979 so lahko evropski državljani prvič neposredno izvolili svoje poslance. V 70. letih se je okrepil tudi boj proti onesnaževanju. Evropska skupnost je sprejela predpise o varstvu okolja in prva uvedla kazni za onesnaževalce. (Zgodovina Evropske unije, 2020)

V 80. letih so se Evropski skupnosti pridružile še Španija, Grčija in Portugalska. Leta 1986 so podpisali Enotni evropski akt, s katerimi so omogočili prosto trgovino in nastanek enotnega trga med državami članicami. Leta 1993 se je dokončno oblikoval enotni trg s „štirimi svoboščinami“: prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in denarja, tistega leta pa so podpisali tudi Maastrichtsko pogodbo, s katero  se je Evropska skupnost preimenovala v Evropsko Unijo. Dve leti kasneje so se EU pridružile še Avstrija, Finska in Švedska, države pa so takrat podpisale tudi Schengenski sporazumom, ki je v EU postopno omogočili prečkanje meja držav članic brez preverjanja potnih listov. Leta 2004 se je EU pridružilo še 10 novih držav, med drugimi tudi Slovenija, leta 2012 pa je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir (Zgodovina Evropske unije, 2020).

Zgodovina Evropske unije (2020). https://europa.eu/european-union/about-eu/history_sl
Gabrič, A. in Režek, M. (2012). Zgodovina 4. DZS.