Znanje in digitalna družba 2017-2018

Znanje in digitalna družba

Razprava dijakov II. gimnazije MB in bralcev spletnega medija Mariborinfo.coM
(vsebinska izhodišča)

Prisotni: 75 dijakov
Dijaki so se podpisali na listo prisotnosti Zavoda PIP

Prisotni gostje ob govornikih: Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP, 4x zaposleni na zavodu PIP, Kornelija Kaurin, ZPM MB

Sodelujoči: Jani Kancler (priprava dvorane), Mitja Osojnik (pomoč pri pripravi televizijskega spletnega prenosa), Saša Mikić, soorganizator okrogle mize.

 

Osnovni podatki

Prizorišče

II. gimnazija Maribor , Trg Miloša Zidanška 1, 2000 Maribor

Termin

torek, 12.12.2017, od 13:45 do 15:00 ure

Organizatorji

–          Zavod PIP,

–          II. gimnazija Maribor

–          Zveza prijateljev mladine MB,

Osrednji gosti

–          Katja Koren Ošljak (vodja marketinga pri podjetju Shoutem in ambasadorka evropske iniciative Code Week v Sloveniji)

–          dr. Benjamin Lesjak (docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem)

–          Boris Volarič  (učitelj računalništva, tehnike in tehnologije, svetovalec, organizator in promotor sodobnih tehnologij v vzgoji in izobraževanju)

Osrednji akterji

Dijaki II. gimnazije Maribor in obiskovalci spletnega medija Mariborinfo.com.

Moderator

Uroš Maučec (novinar TV Idea in Planet TV)

Spletni prenos

https://mariborinfo.com/

Koncept

Dijaki II. gimnazije MB skozi moderirano razpravo postavljajo vprašanja osrednjim gostom. Moderator v razpravo vključuje tudi vprašanja obiskovalcev spletnega medija mariborinfo.com.

1. del (Kje smo?)

Digitalni enotni trg je ena izmed prioritet Evropske komisije. Optimalno delujoči enotni digitalni trg bi lahko evropskemu gospodarstvu prinesel 415 milijard EUR in več sto tisoč novih delovnih mest. Enotni digitalni trg, ki pomeni odmik od sedanjih 28 nacionalnih trgov EU, je usklajeno in integrirano evropsko območje brez ovir za uporabo digitalnih in spletnih tehnologij ter storitev. Je sektor, ki zajema digitalno trženje, elektronsko trgovanje in telekomunikacije, ter območje, na katerem lahko posamezniki in podjetja nemoteno in zakonito, varno in zanesljivo trgujejo, ustvarjajo novosti ter komunicirajo po sprejemljivih cenah, zaradi česar je njihovo življenje lažje. Vključujoči enotni digitalni trg ponuja tudi možnosti za državljane, saj izboljšuje dostop do informacij in kulture, povečuje njihove možnosti za zaposlitev ter spodbuja sodobno odprto obliko uprave.

Evropska komisija pospešeno odpravlja ovire za polno delovanje enotnega digitalnega trga. Tako se vlagajo napori v izboljšanje infrastrukture, posodabljanje različnih predpisov, varovanje osebnih podatkov (in spletne varnosti) ter izpostavlja pomen usposabljanja za pridobitev digitalnih znanj oz. spretnosti.

Slovenija se je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), najnovejšem poročilu Evropske komisije, uvrstila na 17. mesto med 28 državami EU. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe je sestavljen iz petih komponent, in sicer: povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe interneta, integracije digitalnih tehnologij in digitalnih javnih storitvah. Slovenija je sicer napredovala na področju vključevanja digitalnih tehnologij v podjetjih, izboljšala so se digitalna znanja in spretnosti ter Slovenci so vključeni v različne spletne dejavnosti. Toda  povezljivost ostaja pod povprečjem EU, čemur botruje počasen prehod na uporabo hitre in mobilne širokopasovne povezave. Javne e-storitve napredujejo po zaslugi prizadevanj za odprtost podatkov. Kljub vsemu pa je Slovenija pod evropskim povprečjem, kar bi nas moralo skrbeti.

2. del (Digitalna družba)

Ustrezen nivo znanja ima za posledico kompetentne uporabnike tehnologij, aktivno državljanstvo in vključujočo digitalno družbo. Digitalizaciji se mora prilagoditi tudi izobraževanje. Očitno je, da digitalne veščine postajajo jedro pismenosti. Smo v situaciji, ko mlajše generacije obvladajo zahtevane veščine, starejše generacije pa pri tem zaostajajo. Posamezniki, ki ne uporabljajo različnih e-storitev postajajo vedno bolj družbeno izolirani. Na Poljskem je od prvega razreda naprej obvezen predmet programiranja. Najbrž se mora izobraževalni sistem prilagoditi digitalnemu razvoju, vendar mu bo zaradi velike dinamike težko sledil. Posledično se postavlja vprašanje individualne odgovornosti pri pridobivanju znanja za konkurenčnost v digitalni družbi.

3. del (Pasti digitalnega razvoja)

Nedvomno digitalni razvoj prinaša številne priložnosti. Prav tako dinamika razvoja povzroča veliko preglavic vsem tistim, ki želijo regulirati vplive digitalnega razvoja, ki se lahko ob nepremišljeni rabi, izkažejo tudi za negativne. Umetna inteligenca bo očitno prevzemala vse več nalog. Določene veščine so že ali še bodo digitalizirane.

Socialna omrežja so postala del vsakdanjika. Skoraj dve milijardi ljudi po vsem svetu uporablja Facebook. S tem ko socialnim omrežjem odstopimo svoje podatke ter z uporabo razkrivamo svoje osebne preference in lastnosti, jim ponudimo izjemno uporabne informacije, ki jih je moč uporabiti za različne namene. Slikovni material, ki ga izmenjujemo se hrani na strežnikih in postavlja se vprašanje za kakšne namene se lahko ta material v prihodnje uporabi, saj si le malo ljudi natančno prebere splošne pogoje uporabe posameznih socialnih omrežij. Tehnologija prepoznave obraza (Face recognition) bo kmalu lahko zamenjala prstne odtise. Socialna omrežja so postala leglo »lažnih novic« in nekritično prebiranje lahko povzroči težave. Mnogi strokovnjaki pravijo, da so socialna omrežja pomagala zamajati zaprte avtokratske režime, hkrati pa zaradi svoje razširjenosti prinašajo izzive tudi v etabliranih demokratičnih družbah.

4. del Razprava

Dijaki II. gimnazije so aktivno sodelovali in gostom postavljali vprašanja. Če bi načrtovali podaljšan čas okrogle mize, bi se verjetno razprava podaljšala vsaj za pol ure. Vprašanja so postavljale: Manja Koželj, Neža Borkovič, Nika Lorber, Vita Volgemut, Stella Kociper. Dijaki so dvomili v koristnost programiranja pri pouku od 1. razreda naprej, se spraševali o koristnosti povečavanja ur informatike in računalništva, predlagale več bivanja v naravi in učenja sočutnosti ter boljših medsebojnih odnosov.

Poročilo sestavil: Saša Mikić