Volim, ker …
Volim, ker lahko spreminjam
VOLILNA PRAVICA
Volilna pravica je temeljna pravica in temeljno načelo demokracije. Preko volilne pravice državljani vplivajo na dogajanje v svoji državi, se odločajo, kdo jih bo vodil in predstavljal. V 43. členu Ustave Republike Slovenije je opredeljeno, da ima volilno pravico vsak državljan Slovenije, ki dopolni 18 let.
Ločimo aktivno in pasivno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni imeti pravico voliti, pasivna volilna pravica pa pomeni imeti pravico biti izvoljen. Za slednjo so določeni dodatni, strožji pogoji.
Volim, ker sem odgovoren.
ZGODOVINA VOLILNE PRAVICE
Skozi zgodovino je bila v svetu volilna pravica odrečena večinskemu odstotku ljudi. Sprva ni bilo demokratičnih sistemom. Vodilni z absolutistično močjo so bili postavljeni glede na svojo »modro kri«, legitimnost njihove oblasti pa je bila verske narave: trdili so, da jih je na njihovo mesto postavil Bog. Z revolucijami, upori, pa tudi z razmahom industrije, izobrazbe,… se je družba postopoma spreminjala do takšne, kot jo imamo danes – do demokratične. A zgodnje demokracije niso bile niti približno podobne aktualni. Volilni cenzus je bil sprva zelo visok, vezan na spol in davke. Volili so lahko le zelo bogati moški. Dolgo so se za volilno pravico borili nižji sloji, najdlje pa so si jo poskušale pridobiti ženske. Sprva so si jo pridobile na nižjih ravneh odločanja, kasneje na vseh. V največ državah je bila volilna pravica ženskam dodeljena v 20. stoletju. Slovenke, ki so takrat bile del Jugoslavije, so volilno pravico dobile leta 1945. V istem letu so lahko prvič volile tudi Francozinje, Madžarke, Italijanke, Japonke, Vietnamke in Bolivijke.
Skozi zgodovino so se ljudje borili in borili, da bi njihov glas štel. Ravno zato moramo danes to jemati ne le kot pravico, ampak tudi kot dolžnost, kot odgovornost, saj samoodločanje še zdaleč ni nekaj samoumevnega.
Volim, ker moj glas šteje.
OBLAST
V Republiki Sloveniji ima oblast ljudstvo. Svojo oblast izvršujemo z volitvami. Na volitvah izvolimo ljudi, ki nas bodo predstavljali v svetu, ščitili, ki bodo poskrbeli za pravičnost in demokracijo.
Oblast je deljena na tri veje, ki so med seboj neodvisne in samostojne na način, da ne morejo prevladati ena nad drugo. Te veje so:
- Izvršilna oblast (nosilka: vlada). Njena glavna naloga je izvajanje zakonov.
- Zakonodajna oblast (nosilec: parlament). Njena glavna naloga je pripravljanje in izdajanje zakonov, ki jih kasneje potrdi izvršilna oblast.
- Sodna oblast (nosilec: sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča). Njena glavna naloga je na podlagi veljavnih predpisov (zakonov,…) odločati o pravicah, dolžnostih in obtožbah. Za to vejo oblasti je zlasti pomembno, da je ločena od drugih dveh, saj sta le tako omogočeni za njo nujni objektivnost in nepristranskost.
Volim, ker razmišljam s svojo glavo.
RAZMISLEK
Le če oddaš svoj glas, bo upoštevan. Vodstvo demokratične države predstavlja, kot tudi odseva svoje ljudstvo. Ravno zato je ključnega pomena, da se udeležimo volitev vsi, da vsi glasujemo za predstavnike, za katere menimo, da zagovarjajo naša načela, da si za državo in družbo želijo enako kot mi. Pomembno je seveda tudi, da se pred volitvami primerno izobrazimo in seznanimo s strankami, njihovimi vrednotami in programi (glej zavihek KOGA NAJ VOLIM?). Le tako bomo lahko izbrali, kar se nam zdi najboljše.
VIRI
- https://e-kurs.si/komentar/volilna-pravica/
- https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200804840.pdf
- https://nasodiscu.si/o-sodstvu#top
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Zakonodajna_oblast
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Izvr%C5%A1ilna_oblast
