POSVETOVALNI REFERENDUMI:
Poslanci so sprejeli tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi so določili datum njihove izvedbe. To bo 9. junij, ko bodo potekale tudi evropske volitve. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za razpis referenduma, pa so določili ponedeljek, 6. maj. Posvetovalni referendumi so po definiciji referendumi, ki jih razpiše državni zbor, vendar njegov izid ni zavezujoč k spremembi.
Referendumska vprašanja in njihove pojasnitve:
Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Hiter opis:
ZA: Omogoča dostojanstveno smrt ljudem v brezizhodni situaciji, omogoča večjo avtonomijo bolnikom.
PROTI: Možnost zlorab, je v nasprotju z zdravniškim poklicem.
Če se želimo pametno odločiti, je pomembno razumeti tri pojme:
Aktivna evtanazija:
dejanje, pri katerem nekdo (navadno zdravnik ali medicinska sestra) aktivno povzroči smrt drugi osebi na njeno prostovoljno in informirano zahtevo. Običajno to vključuje vbrizganje smrtonosne učinkovine. V nekaterih državah se lahko za bolnike, ki niso sposobni odločanja, v njihovem imenu odločijo svojci.
Asistiran samomor:
zdravnik predpiše smrtonosno sredstvo, ki posamezniku omogoči, da si z njim sam prekine življenje.
Pasivna evtanazija:
opustitev oziroma prekinitev zdravljenja bolnika, pri katerem zdravljenje samo podaljšuje življenje bolnika, ki pri tem doživlja agonijo in trpljenje brez možnosti ozdravitve. V Sloveniji to možnost že omogoča zakon o pacientovih pravicah.
Koalicija, si prizadeva zakon, ki bi neznosno trpečim umirajočim, ki si želijo lahke smrti, omogočil doslednejše uveljavljanje te vrednote. Postopek bi potekal po strogem postopku:
Predlog odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj in zahteva obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta. Pravice do evtanazije torej ne bi imeli ljudje, ki nimajo sposobnosti odločati o sebi. Pravico do pomoči pri končanju življenja bi po predlogu zakona imel bolnik, ki je dopolnil 18. let, je državljan Republike Slovenije ali ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, saj bi bila ta pravica v celoti krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako te pravice ne bi bilo dovoljeno izvajati zunaj mreže javne zdravstvene dejavnosti. O prošnji bolnika bi po podanem mnenju več zdravnikov nato odločila posebna komisija. Bolnik pa bi lahko v katerikoli točki postopka odstopil od zahteve ali zavrnil izvedbo pomoči pri končanju življenja.
Kot drugi argument privrženci predloga poudarjajo, da je to zgolj opcija, ki omogoča večjo avtonomijo bolnikov pri odločanju o koncu življenja, saj po besedah Pleterskega to odločitev zdaj samovoljno sprejemajo zdravniki. V primeru, da bi bolniki želeli nadaljne zdravljenje, bi se jim to seveda omogočilo. Slovenija bi z legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila državam, ki uzakonjajo prostovoljno končanje življenja, denimo Nizozemski.
Po drugi strani opozicijske stranke nasprotujejo referendumu iz treh večjih razlogov: prvi, saj kot družba ne moremo postavljati meje, ki določa, kdaj življenja ni več vredno živeti. Drugi razlog je, da gre to v nasprotju z zdravniškim poklicem in hipokratovo zaprisego. Zdravniki so se zaobljubili, da bodo življenja reševali, ne pa končevali. Tretji razlog je možnost zlorab. Možnost za zlorabe in napačne odločitve se pojavi, saj “mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih lahko takšne razmere vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, občutijo lahko tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja bodisi zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem.” pravijo na zdravniškem združenju. V primeru neurejenih državnih protokolov lahko torej pride do veliko zapletov in zlorab. Kot nadomestek poudarjajo večjo preusmeritev pozornosti v paliativno oskrbo.
Stališče podpirata tako katoliška kot islamska verska skupnost.
“Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?”
Hiter opis:
ZA: Medicinska učinkovitost, več denarja za državno blagajno, več nadzora nad uporabo, več delovnih mest.
PROTI: Skrb glede škodljivosti zdravju in možnosti zasvojitve, skrb glede tega, kaj s takim zakonom sporočamo mladim.
Zdravilni učinki konoplje so svetu poznani že 4000 let. V sodobnem svetu pa strokovnjaki izpostavljajo dobro prakso v Nemčiji. Tam zakonodaja omogoča osebam, starejšim od 18 let, da lahko v javnosti posedujejo do 25 gramov konoplje in doma gojijo do tri rastline za osebno rabo.
Medicinski razlogi povezanih s pozitivnimi vplivi uporabe konoplje na različna bolezenska stanja. Dokazani so antipsihotični, antidepresivni in protibolečinski učinki. Blaži tesnobnost, ima protivnetni učinek ter zavira rast in širjenje rakavih celic.
Nemedicinski argumenti vključujejo povišanje prihodkov v državni proračun zaradi davkov, odprtje novih možnosti zaposlitve v agronomiji in storitvenih dejavnostih ter znižanje stroškov, povezanih s sodišči in policijo. Upadla bi tudi raven s konopljo povezanega kriminala in tveganje za zastrupitve s toksičnimi substancami, ki se včasih pojavijo v konoplji, kupljeni na črnem trgu.
Po drugi strani opozicija trdi, da referendumski vprašanji površno naslavljata pomembno javnozdravstveno problematiko, ki bi jo morala nasloviti stroka, ne pa da o tem odločajo laiki. Pojavljajo se tudi opozorila zaradi pomanjkanja strokovne razprave in kršitev parlamentarnih postopkov. “S predlogom posvetovalnega referenduma so šli predlagatelji enostavno predaleč, saj spodbuja zmedo in podaja napačno sporočilo javnosti o konoplji,” je prepričana predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič. Podobno kot v združenju za kronične nenalezljive bolezni tudi na NIJZ-ju poudarjajo, da so ob zavajajočih in nekritičnih sporočilih o konoplji mladi dovzetni za to, da začnejo njeno uporabo razumeti kot nekaj, kar ne predstavlja tveganja.
Kot najpogostejše posledice uporabe konoplje med mladostniki na NIJZ-ju navajajo okrnjen kratkoročni spomin, tesnobnost, paniko ter preganjavico. Ob tem opozarjajo, da so ob uporabi konoplje pri mladostnikih tudi pogostejše težave v šoli in odnosih s sovrstniki.
Ali ste zato, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?
Ker je referendumsko vprašanje zelo splošno in način, na katerega naj bi bil preferenčni glas uveljavljen sploh ni omenjen, bodo volivci politikom tu pustili močno proste roke pri spravljanju teorije v prakso.
Najverjetneje je pričakovati, da bo, v kolikor volivci referendum podprejo, udejanjena nekakšna različica sistema, ki že velja za volitve v evropski parlament, kjer se poslanski stolčki med stranke delijo po d’Hondtovem sistemu, kateri strankarski kandidati se usedejo nanje pa po relativnem preferenčnem glasu, ki se upošteva zgolj, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.
D’Hondtovo pravilo in relativni preferenčni glas
Kako deluje d’Hondtov sistem? Glasove za posamezno listo delimo z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo. Poiščemo najvišje količnike med vsemi strankami, za evropske volitve devet najvišjih, ker Slovenija voli devet evroposlancev, in stranka, ki ima največ najvišjih količnikov, osvoji tudi največ mandatov v parlamentu.
Kateri poslanci zasedejo stolčke? Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se na evropskih volitvah upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če preferenčnega praga na primer ni presegel nihče od kandidatov, se upošteva vrstni red liste, sicer pa so izvoljeni poslanci z največ preferenčnimi glasovi.
Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?
ZA: Stranka Gibanje Svoboda, ki je vložila referendumsko vprašanje, v okviru le-tega poudarja, da dandanes mnogi ljudje uporabljajo konopljo zaradi njenih pozitivnih lastnosti, kljub splošnim negativnim konotacijam, ki jih ima v družbi. Trenutno je pridelava konoplje za medicinske namene v Sloveniji prepovedana, vendar je njena uporaba dovoljena – posledično jo v Slovenijo uvažamo. Predlog referenduma si tako prizadeva za spremembo tega stanja, saj naj bi domača pridelava zmanjšala stroške in izboljšala dostopnost za bolnike, ki potrebujejo konopljo kot del zdravljenja.
PROTI: Kritiki referenduma na to temo – predvsem iz opozicijskih vrst – so mnenja, da je že obstoječa zakonodaja glede uporabe konoplje v medicinske namene zadostna in da referendum ustvarja nepotrebno zmedo ter daje napačno sporočilo javnosti. Trdijo, da bi lahko referendum prispeval k nejasnosti glede zakonitosti in uporabe konoplje, kar bi lahko imelo negativne posledice za javno mnenje in politiko glede drog.
Zagovorniki referenduma po drugi strani verjamejo, da bi legalizacija pridelave konoplje za medicinske namene olajšala dostop do te zdravilne rastline, nasprotniki pa se bojijo, da bi takšen korak lahko vodil do širšega sprejemanja in zlorabe konoplje, kar bi negativno vplivalo na družbo.
Predlagatelji referenduma menijo tudi, da bi lahko domača pridelava konoplje prinesla gospodarske koristi, saj bi se zmanjšala odvisnost od uvoza in odprla nova delovna mesta. Nasprotniki pa opozarjajo na možna tveganja in poudarjajo potrebo po skrbnem premisleku in urejanju tega področja skozi zakonodajne poti, ne pa preko referenduma, ki bi lahko bil preveč poenostavljen in potencialno zavajajoč za volivce.